JANUARSKI BLUES

Hei,

Naj ti najprej zaželim srečno in zdravo novo leto. Naj bo leto 2024 ustvarjalno, polno malih zmag, naj bo polno čudovitih doživetji, prelepih potovanj, tako fizičnih kot mentalnih, predvsem pa naj bo malo manj depresivno in naj bo ljubezni polno. Drži se!

Kot vsak januar, je tudi letošnji udaril z vso silo. Po nekaj letih bi se že lahko navadila, da ne bo lahek. Ampak se verjetno nikoli ne bom. Tako pač to je.

Ne glede na to koliko različnih načrtov naredim, kako se zahvalim letu, ki je minilo, da me je naučil novih lekcij, me prva dva tedna v januarju spomnita na to kaj vse je bilo v letu, ki je minilo narobe. Kaj vse nisem dosegla, kako sem bila spet razočarana. In potem se začne pot samoobtoževanja, žalosti in razočaranja. In potem mine spet en teden, ko ne najdeš volje, za karkoli razen za to da se smiliš sama sebi. In zakaj se o tem pišem?

Vsi smo navajeni, da na družbenih omrežjih najdemo samo tiste pozitivne stvari, čudovite fotografije in nasmejane obraze. AMPAK! Zapomni si, da v realnosti temu ni tako. Rada bi te spomnila, da vedno lažje pokazati svetu, da si srečen, kot nesrečen, ker halo kdo si ti, da kažeš slabo voljo. Normalno je, da te včasih zajame melanholija- jaz temu pravim januarski blues, ker imam jaz januarja ponavadi največjo krizo. Že nekaj let se spopadam z hudimi nenadzorovanimi spremembami svoje volje, ko me preplavijo travmatični dogodki iz moje preteklosti. Spomnim se, da sem nekaj let nazaj ko sem še živela v svojem “navidezno srečnem svetu” premišljevala kako sem srečna. In potem me ji neki glasek v glavi rekel, da to ne more trajati. Vsi dogodki, vse bolečine, ki sem jih takrat uspela zatreti v kali, so se potem vrnili in udarili še vse za nazaj.

Kakšna je moja zgodba? Ne preveč lepa. Pred 4 leti sem izgubila svojo primarno družino. Oče, mami in sestra, skupaj z mojim nečakom so odšli iz mojega življenja. Vez, ki smo jo imeli, je bila prekinjena. In vse to se je zgodilo zaradi denarja. Ne bom šla v podrobnosti vsega, ker je včasih bolje držati zgodbe, ki te prizadenejo pri sebi. Tako ali tako pa ljudje vedno na podlagi zgodbe, ki jo slišijo naredijo vedno nove in nove različice.

Moja mami in oče sta bila zame vedno sveta-ideal- zgled kako se imata lahko dva rada, kako žena uboga svojega moža, kako je mož ženi vse, kako stati skupaj ko se svet okoli tebe podira. O svojem očetu ne bom izgubljala besed. O moji mami pa lahko povem, da je vedno bila zelo ljubeča oseba, v sebi je imela polno topline in nežnosti. Naučila me je empatije. Edino, kar sem pogrešala pri njej  so bile 3 besede: RADA TE IMAM, ki mi jih je redko izrekla. Te tri besede, mi še danes zaradi tega povzročajo velike težave. Pred njimi občutim sram, da nekomu priznam, da ga imam rada. Ne znam jih povedati iskreno, pa čeprav vem, da to čutim v sebi. In potem objem in poljub, ki po navadi sledita tem besedam. Tega sem si kot mala punčka želela bolj kot vse. Kot danes odrasla oseba vem, da težko svojemu otroku daš samo dobre stvari- velikokrat od tebe prevzame tudi tiste slabe. In sama vem, da svojima hčerkama poleg vse ljubezni in topline dajem tudi tisto malo bolj “smotano” mami Marušo, ki je še vedno polna bolečin, ki jih je na njo prenesla njena mami, in na njeno mami pa njena mati. Tega kroga se verjetno ne da prekiniti za zmeraj. Ker v vsakem odnosu poznamo slabe stvari, ampak zame, kot večnemu optimistu, na koncu vedno pretehtajo dobre, zato vedno izberem pozitivne stvari. Zato na tem mestu lahko rečem:  Hvala mami za vse dobre stvari, ki si me jih naučila!

Da pa ne bom samo pisala o svojem blues-u, zaključujem svojo pripoved s cilji, ki sem si jih zadala v tem letu:

• vedno povej tisto kar misliš- ne nujno s tistimi besedami, ki jih imaš v glavi, ker si noben človek ne zasluži, da se ga žali in zato uporabi vsaj malo filtra
• vedno bodi naprej TI– šele potem igraj vloge, ki jih imaš v življenju
• popij dovolj vode– če ne te boli glava in je tvoje telo utrujeno
• obdaj se z ljudmi, ki so s tabo iskreni, ne išči “instagram prijateljev”, ki so ob tebi samo ko je lepo
• sledi svojim sanjam pa čeprav v tem trenutku ne gre tako kot si si zamislila- c` est la vie (prevod: to je življenje), vendar na koncu vedno pridemo do cilja, ki nam je namenjeno

To je to draga moja. Želim ti, da boš to leto pogumna bojevnica tudi ti!

Vedno,

Maruša