Kaj je novega pri tebi?

Hei,

Po dolgem času (dveh mesecih!) se spet bereva. Ja vem, ne vem kaj se grem…. Čez poletje sem se večinoma posvetila svoji družini in s svojima puncama, skušala ustvariti, kar se da lepe spomine. Nisem pa počivala…

Najbolj od vsega sem ponosna na to, da sem do konca napisala svojo knjigo SKUPAJ. ZDAJ. Zgodba Mili in Roka je končana!

Kar je zame ena najboljših stvari, kar sem jih kdaj naredila. Posebej zato, ker mi je moj oče že od majhnega govoril, da ničesar ne naredim do konca. In zaključek te knjige, je ravno to-dokaz, da lahko naredim nekaj do konca. Zato dragi oče nimaš prav!!!

Če si pozorna, si lahko opazila, da na blogu ni več objavljenih zapisov o Mili in Roku. To pa zato, ker si želim knjigo nekoč izdati. Vendar je ta pot…Zelo zanimiva. Neuveljavljenim avtorjev v Sloveniji očitno ne preostane drugega kot, da knjigo izdajo v samozaložbi, kar pa je velik finančni zalogaj. V samozaložbi te nihče ne promovira in knjigo moraš tržit SAM. Kar pa ni lahko. Potrebuješ prodajo, zato, da si pokriješ stroške izdaje in da lahko živiš….

Mogoče si se vprašala, če sem poskusila z kakšno založbo. Sem, vendar so njihovi odgovori po navadi, da ne tržijo neuveljavljenih avtorjev, V Sloveniji se največ se prodajajo knjige s tematiko raznoraznih travm (kakšno presenečenje, kaj ne? 🙂 ) in kako se rešiti iz njih. Žanr mojega romana pa je ljubezensko-erotični, kar pa založbam ni zanimivo. Ena založnica mi je celo napisala, da se erotični romani v Sloveniji slabo prodajajo….

Zato, zaenkrat moja zgodba počiva. Rada bi jo spravila v svet, vendar nekako (še) ne najdem načina.

Druga stvar, ki bi jo rada delila s tabo pa je, da imam nov hobi. In to je poslikava obraza. Že v začetku poletja sem začutila, da bi rada svojo kreativno žilico malo spodbudila, zato sem si kupila barve za obraz. Svoji deklici sem uporabila za modela in začela s slikanjem. Kmalu sem ugotovila, da v tem noro uživam. Nisem si kupila kakšnega tečaja, sem pa veliko ur preživela na YT, Tik Toku in Pinterest-u. Potem pa sem se prepustila svojemu ustvarjanju in rezultat tega je, da sem na dogodku, ki se je odvijal v mojem domačem kraju, otrokom pričarala nasmeh na obraz s poslikavami metuljev, kraljic in spiderman-ov. In to je zame najlepša nagrada.

In veš kaj je še novega pri meni?

Si že slišala za JUNK JOURNAL? No če še nisi, naj ti povem, da zamujaš. Dobeseden prevod tega je dnevnik smeti. 🙂 Gre se za to, da v zvezek lepiš “smeti” npr. vstopnice za razne koncerte, kino predstave, račune, vizitke, reklame, nalepke… Stvari, ki bi jih drugače vrgla v smeti, ti pa jih nalepiš v zvezek, ker te spominjajo na čudovite dogodke, ki si jih preživela. Morda pa bi rada samo uporabila tisto zahvalno kartico, ki si jo dobila v pošiljki, od kakšnega malega podjetnika in je prelepa, da bi jo vrgla v smeti. Vse to in še več lahko uporabiš v svojem junk journal. Sama sem začela s tem in moram reči, da je to kot nekakšna spominska knjiga. Namesto, da se ti valjajo stvari po predalih, raznih kotičkih, jih uporabiš na kreativen način… Plus bonus, ko boš stara in zgubana boš segla po teh zvezkih in se spominjala vsega kar si doživela!

Moji načrti za letošnjo jesen so… veliki. Rada bi vztrajala v svojih novih hobijih in jih nadgrajevala. Rada bi nadaljevala s blogom, rada bi preuredila spletno stran (to sledi kmalu!), rada bi še več ustvarjala, poskusila še kakšno novo stvar, predvsem pa bi rada bila jaz- jaz. To, da čutiš, da te nekaj veseli, da se počutiš, da živiš!

Tudi tebi želim vse to. Predvsem pa bi se ti rada zahvalila, da se vračaš na moj blog in da me bereš. Včasih se mi zdi, da nikogar ne zanima moje mnenje… Zato bom vesela če se mi javiš in mi tudi sama poveš kaj je novega pri tebi.

Vedno,

Maruša

PHOTO OSEBNI ARHIV, B. BRATKOVIČ IN PINTEREST